Slovenski kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik, praznujemo osmega februarja že od leta 1945, dela prost dan pa je postal od leta 1991. Gre za praznik smrti našega največjega pesnika, Franceta Prešerna. Njegova dela so dobila veljavo šele po njegovi smrti, zatorej praznik praznujemo na dan njegove smrti, v čast izgubi velikega človeka. Na praznik, se podelijo tudi Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ki so največje nagrade za umetniške dosežke v Republiki Sloveniji. Del njegove Zdravljice je postalo besedilo državne himne Slovenije.
Doktor Fig, kot so ga poimenovali otroci, je bil po izobrazbi pravnik. Otrokom je venomer delil fige, od tu njegov vzdevek. Bil je tudi nesrečno zaljubljen v Primičevo Julijo, njej je posvetil veliko pesmi. Kljub temu, da je bilo izgubljenih veliko Prešernovih del, pa so Prešernove Poezije eno najpomembnejših del slovenske literature in tudi eno najmogočnejših spodbud za kulturno delo in politično osvoboditev Slovenije. Pesem, ki je eni od svojih muz posvetil Prešeren je bila posvečena tudi njegovi partnerici, Nezakonska mati. Z Ano Jelovšek sta imela 3 otroke, nista se poročila in veza ni trajala dolgo. Prešeren je imel eno samo neuslišano ljubezen. Okno v katero gleda še danes na Prešernovem trgu v Ljubljani, je okno, Primičeve Julije.
Prešerna je smrt bližnjih v zadnjih leti njegovega življenja tako prizadela, da je tudi sam zbolel in umrl v 48 letu.
Med največje Prešernove stvaritve danes uvrščamo:
- SONETNI VENEC,
- ZDRAVLJICO,
- KRST PRI SAVICI: posvečen je Matiji Čopu,
- O VRBA, SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA: pesem je posvečena Vrbi, rojstnemu kraju Franceta Prešerna,
- APEL IN ČEVLJAR: v njej se Prešeren norčuje iz Jerneja Kopitarja, ki je povzročil cenzuro zbornika Kranjska čbelica,
- SLOVO OD MLADOSTI: Prešeren piše o svoji usodi in življenjskih spoznanjih.
prispevek povzet s spletnih strani: dijaski.net, slovenec.org, mojpogled.com
