Dobrodošli na Pristavi!

Dobre pol ure vožnje iz glavnega mesta Slovenije proti jugovzhodu vas pot pripelje na Dolenjsko. Če zapustite avtocesto v Ivančni Gorici in se popeljete proti centru kraja ter med travniki nadaljujete proti stiškemu samostanu, vas cesta mimo Ljudske šole pripelje naravnost na Pristavo. 

Ime Pristava ali marof izhaja iz nemškega Meierhof – pristava. Beseda je poimenovala hišo, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, ki je pripadalo graščini. Na Pristavi je v 14. stoletju, v času življenja Viride Visconti, res stal lovski grad, od koder najverjetneje izhaja ime naše vasi.

Cerkev Sv. Lamberta na Pristavi

Danes gradu na Pristavi ni več, na griču pa še vedno stoji cerkev sv. Lamberta. Sv. Lambet je bil izobražen misijonar, ki je živel v 7. stoletju. Potoval je po svetu in urejal takrat slabe cerkvene razmere.

Manjša vasica, v kateri se nahajajo 4 kmetije, je poznana tudi po obeležjih, pomembnih za slovensko prebivalstvo.

Med najznamenitejše prebivalce Pristave gotovo sodi »gospa s Pristave«, znamenita vojvodinja Virida Visconti iz Milana, ki je tu živela v 14. stoletju. Njen grb, v katerem je upodobljena kača, ki požira otroka, uporablja avtomobilska znamka Alfa Romeo iz Milana. Virida je bila prva izmed otrok Barnabe in Matilde Visconti, poznana tudi kot žena avstrijskega Leopolda III. in dobrotnica stiškega samostana. Jesen svojega življenja je preživela prav na Pristavi nad Stično.

Pomemben spomenik na Pristavi predstavlja tudi Partizanski dom, ki je bil leta 1963 zgrajen s pomočjo prostovoljcev. Zemlja, na kateri stoji, je bila nekoč last kmetije Pr΄ Tonijevih. Tonijevi so podarili Združenju Zveze Borcev NOB del zemlje za gradnjo, Partizanski dom pa je bil zgrajen kot zatočišče borcev in kot spomin na padle.

V Partizanskem domu je Tonijeva gospodinja pričela z gostinsko dejavnostjo. Doma je gojila piščance in kokoši, seveda pa je prve kupovala tudi od sosednih kmetij, saj je bilo povpraševanje po njeni ocvrti perjadi veliko. Perutnina, ki so jo redili na Pristavi in v njeni okolici, se je prosto pasla po travnikih. Kuhala pa je tudi govejo in dunajsko juho. Med sestavine dunajske juhe so spadali pražena čebula, goveje meso in krompir ter majaron, česen, kumina in paprika v prahu. Ocvrt piščanec je bil sinonim za pristavško kuho, seveda s tedaj slabo poznanim ocvrtim krompirjem, ki je polnil želodčke imenitnih gospodov. Na krožniku so stregli tudi telečje zrezke v omaki s praženim krompirjem ali rižem ter ajdove žgance z obaro. V jesenskih dneh, ko se je pobiralo pridelke na vrtu in se je nabralo veliko paprik, je gospa Cveta v stiški mesariji kupila prvovrstno meso ter naredila polnjene paprike. Za sladico je na vrsto prišel nepogrešljiv jabolčni zavitek, poleg njega pa tudi biskvit, ki je v svoji sredici skrival pristavško marmelado.

V bližini Partizanskega doma stoji spomenik padlim aktivistom z Gorenjske, na sami stavbi pa najdete spominsko tablo, ki označuje pomembnost Pristave v bojih med drugo sv. vojno. Dom je 18. novembra 1964 obiskal celo sam Josip Broz Tito, ki se ga mnogi spominjajo kot dobrega voditelja in častnega moža.
V letu 1990 se je prav na Pristavi sprejel tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvidevala obrambo Slovenije. Osnovne zamisli so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija 1991.

Med pomembna obeležja vasi sodi tudi krožišče na Pristavi in grb kače, ki požira otroka – logotip krajevne skupnosti Metnaj. Ulitek grba je nastal v Livarni v Ivančni Gorici.

Pristava je svojo sodobno podobo dobila z združitvijo in sodelovanjem kmetij. Sedaj se vam predstavljamo pod imenom Turistična vas Pristava, ki stremi k samooskrbi in ponudbi izključno doma pridelane hrane.

Fotografije, prikazane spodaj, prikazujejo čas na Pristavi nekaj desetletji nazaj.

Vse obiskovalce spletne strani Turistična vas Pristava naprošamo, da v kolikor doma hranijo stare fotografije, ki prikazujejo lepote Pristave nad Stično, da nam te posredujejo. Tako bomo lahko oblikovali zgodovino kraja tudi skozi fotografije.

Razglednice so last Muzeja krščanstva na Slovenskem, ter zbirateljev Zvoneta Lavriča in Marjana Potokarja. Za posredovanje se jim iskreno zahvaljujemo!