7. stoletje
Cerkev sv. Lamberta
Dediščina vere in zgodovine
Cerkev sv. Lamberta na Pristavi, ki stoji na griču z razgledom, je posvečena izobraženemu misijonarju iz 7. stoletja. Sv. Lambert je bil znan po prizadevanju za prenovo cerkvenih razmer in širjenju krščanske vere. Danes cerkev ohranja dediščino kraja ter spomin na zgodovinsko in duhovno tradicijo Pristave.
Na griču pod Pristavo stoji cerkev sv. Lamberta, ki s svojo prisotnostjo zaznamuje kraj in njegovo zgodovino. Sv. Lambert, zavetnik cerkve, je bil izobražen misijonar iz 7. stoletja, ki je zaslovel po svojih prizadevanjih za izboljšanje cerkvenih razmer ter širjenju krščanske vere. Bil je zgled pokončnosti, izobraženosti in neomajne predanosti verskemu poslanstvu.
Cerkev je skozi stoletja doživljala različne preobrazbe, a še danes stoji kot spomenik dediščine in duhovne moči. Njena lega na griču ponuja ne le čudovit razgled na okoliško pokrajino, temveč tudi prostor za mirno refleksijo in povezanost z naravo.
Cerkev sv. Lamberta je tesno povezana z zgodbo Pristave in njeno plemenito preteklostjo, saj je bila v 14. stoletju del življenja Viride Visconti, ki je na tem območju preživela jesen svojega življenja. Ob 600. obletnici njene smrti je bila na cerkvi postavljena spominska plošča, ki opominja na pomembno zgodovinsko vlogo te lokacije.
Danes cerkev sv. Lamberta na Pristavi ostaja simbol duhovnosti, zgodovinske dediščine in ponosa kraja, kjer se prepletata tradicija in vera. V letu 2026 bodo v cerkvici popolnoma prenovili vse oltarje.
Leto 1396
Virida Visconti
Plemenita gospa s Pristave
Virida Visconti, vojvodinja iz znamenite milanske rodbine, je jesen svojega življenja preživela na lovskem gradu Pristava. Znana kot dobrotnica stiškega samostana, svetovalka in opora svojemu možu, avstrijskemu vojvodi Leopoldu III. Virida Viscotni je s svojo plemenitostjo in vero zaznamovala zgodovino kraja. Danes se v spomin nanjo na Pristavi ponašamo s cerkvijo sv. Lamberta in spominsko ploščo v njeno čast.
Pristava je kraj, kjer zgodovina zaživi skozi zgodbo Viride Visconti, vojvodinje iz znamenite milanske rodbine Visconti. Kot prvorojenka Barnabe in Matilde Visconti je Virida v svoji mladosti živela razkošno življenje v Milanu. Poleg izobraževanja in oboževanja del italijanskega pesnika Petrarce je pomagala pri izdelavi zastav za milansko vojsko, na katerih je bil upodobljen družinski grb – kača, ki požira otroka, danes prepoznaven kot simbol Alfa Romea.
V mladosti je bila poročena z avstrijskim vojvodo Leopoldom III. Čeprav so bile njene prve izkušnje na avstrijskem dvoru težavne, sta z možem sčasoma postala uspešna in priljubljena voditelja. Leopold je z njenim nasvetom in podporo osvojil številna ozemlja, vključno s Kranjsko, Štajersko in Tirolsko, medtem ko je Virida vzgajala njune štiri otroke ter udejanjala svojo vizijo politične in verske stabilnosti.
Po tragični smrti Leopolda v bitki pri Luzernu se je Virida vrnila v bližino stiškega samostana, kjer je preostanek življenja preživela na lovskem gradu Pristava. Z miloščino in pokoro je postala dobrotnica okoliških prebivalcev in stiškega samostana. Na Pristavi je dočakala svojo smrt, leta 1407 (ali 1415) je bila pokopana v stiški grobnici.
Danes Pristava ohranja njen spomin s cerkvijo sv. Lamberta, kjer je ob 600. obletnici njene smrti postavljena spominska plošča. Virida Visconti ostaja simbol plemenitosti, vere in zgodovinske zapuščine kraja, na katerega smo prebivalci ponosni.
Leto 1963
Partizanski dom na Pristavi
Kulinarična in zgodovinska dediščina
Partizanski dom na Pristavi je zgodovinska znamenitost, kjer se je med drugo svetovno vojno pisala zgodovina. Tukaj je Tonijeva gospodinja začela gostinsko dejavnost z ocvrtimi piščanci, dunajsko juho in tradicionalnimi dobrotami, ki so postale sinonim za pristavško kulinariko. V bližini doma stoji spomenik padlim aktivistom, dom pa je leta 1964 obiskal tudi Josip Broz Tito.
Partizanski dom na Pristavi, zgrajen leta 1963, ima globok zgodovinski in kulinarični pomen. Zgrajen s pomočjo prostovoljcev na zemlji kmetije Pr’ Tonijevih, dom danes priča o pomenu Pristave med drugo svetovno vojno. Na sami stavbi je spominska plošča, ki označuje njen pomen v bojih proti okupatorju, v bližini pa stoji spomenik padlim aktivistom z Gorenjske. Dom je 18. novembra 1964 obiskal tudi Josip Broz Tito, kar še dodatno potrjuje njegovo pomembnost v zgodovini Slovenije.
A Partizanski dom ni le kraj spomina, temveč tudi zibelka pristavške kulinarike. Prav tukaj je Tonijeva gospodinja začela svojo gostinsko dejavnost, ki je postala sinonim za okuse Pristave. Doma gojena perutnina, ocvrta na preprost, a popoln način, je bila izjemno priljubljena. Ocvrt piščanec, dunajska juha z govejim mesom, krompirjem in skrbno izbranimi začimbami ter telečji zrezki s praženim krompirjem so polnili krožnike imenitnih gostov.
Jeseni, ko so obirali pridelke, je gospa Cveta ustvarjala slastne polnjene paprike, za sladico pa ni manjkalo jabolčnega zavitka in biskvita, polnjenega s pristavško marmelado. Te jedi so postale simbol domače kulinarike, ki še danes odmeva v kulinarični tradiciji kraja.
Partizanski dom na Pristavi danes sameva, a njegova zapuščina ostaja nepozabna. Prav tu so bili postavljeni temelji razvoja turizma, ki še danes zaznamujejo kraj.
Leto 1991
Odločilni trenutki vojne za Slovenijo na Pristavi
Leta 1991 je bila na Pristavi nad Stično sprejeta ključna odločitev v vojni za Slovenijo. Sporazum, dosežen na tem kraju, je pomembno vplival na razplet dogodkov in prispeval k obrambi ter neodvisnosti Slovenije.
Poleti 1991, v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo, je Pristava nad Stično odigrala pomembno vlogo pri obrambi mlade države. Prav na tem kraju je bil sprejet sporazum, ki je imel ključen vpliv na potek vojaških operacij in zagotovitev varnosti. V obdobju napetih dni, ko se je Slovenija borila za svojo neodvisnost, so se tu srečali pomembni akterji, ki so sprejeli odločilne strategije. Dogovor dosežen leta 1990, na Pristavi, je prispeval k učinkovitemu usklajevanju sil Teritorialne obrambe in drugih obrambnih struktur, kar je pomagalo pri uspešnem obvladovanju kriznih razmer. Ta zgodovinski trenutek ostaja zapisan kot eden izmed pomembnih mejnikov na poti Slovenije k samostojnosti.
Leto 1994
Tradicija izletniškega turizma Okorn
Na Pristavi se streže pristna domača hrana, pripravljena po receptih babic. Obiskovalci so vse dni v letu vabljeni na Izletniški turizem Okorn, kjer ob vikendih gospodinja postreže tradicionalno kmečko kosilo.
Na Pristavi lahko okusite pravo pristavsko hrano – takšno, kot so jo nekoč jedli naši dedki in babice. Kmetija Pr’ Okornu obiskovalcem vse dni v letu nudi domače dobrote, ob vikendih pa gospodinja pripravi tradicionalno kmečko kosilo ali pod dogovoru večerjo. Na mizo pridejo domači ocvrti piščanci s praženim krompirjem, sirovi štruklji mame Ivanke, ajdovi žganci z gobovo omako ter domač kruh iz krušne peči s suhomesnatimi izdelki. Pozimi diši po krvavicah in pečenkah, postreženih z zeljem, repo in ajdovimi žganci.
2025
Poroka v naravi
Turistična vas Pristava ponuja pravljično kuliso za poroko v naravi – trenutek, ko se čas ustavi in ljubezen zasije v vsej svoji lepoti.
V objemu neokrnjene narave, kjer se prepletajo šepet dreves, petje ptic in vonj cvetlic, se odvijajo najlepše ljubezenske zgodbe. Pod krošnjami mogočnih dreves ali na prostranih jasah se oblikuje edinstven poročni obred, prilagojen vajinim željam. Čarobna lokacija v osrčju narave omogoča, da svojo ljubezensko zgodbo začneta v popolni harmoniji s svojim notranjim svetom in naravnim okoljem.
Za vajino sanjsko poroko poskrbimo v celoti – od elegantno pripravljenega obrednega prostora do prefinjenega pogostitvenega doživetja, ki navduši še tako zahtevne goste. Naša kulinarika temelji na vrhunskih lokalnih sestavinah, ki jih zaokrožimo s kreativnostjo in estetsko dovršenostjo.
Pristava vaju pričakuje z odprtim srcem, da skupaj ustvarimo nepozaben trenutek, vtisnjen v spomin za vse življenje. Naj bo narava priča vajini ljubezni in ji da edinstveno kuliso, ki ne potrebuje dodatnega okrasja.
POVPRAŠEVANJE
Prijavite se na e-novice!
SPLOŠNE INFORMACIJE
KMETIJA PR’ OKORNU

SPLOŠNE INFORMACIJE
KMETIJA PR’ OKORNU
© 2025 Pristava.si
Vse pravice pridržane. RKKO
Nosilec idejne zasnove in izvedba obljube blagovne znamke Turistična Vas Pristava, Pristna narava, Borut Žaren & Team (Bojan Žaren in Mateja Žaren).